»Snov, ki privlači protagoniste obeh predstav, Svatbe in Posvetitve pomladi, je nekakšna primarna sila, ki s svojim mehanizmom poganja družbo v svojevrstno obrednost – ritual poroke v Svatbi ter ritual žrtvovanja v Posvetitvi pomladi. Ultimativni korak je v obeh primerih neizogiben, a hkrati usoden privlačen.«
»Ne predstavlja le preobrata v glasbeni poetiki samega Stravinskega kot skladatelja, ampak je obenem tudi prelomnica v zgodovini plesne umetnosti. Skozi to delo spremljamo evolucijo plesa v 20. stoletju, tj. od prve postavitve Vaclava Nižinskega v Parizu leta 1913 pa do danes.«
»Iniciacijo moje postavitve predstavlja izvirna plesna kreacija Nižinskega s svojo hermetičnostjo in 'motečo' naprednostjo za tedanji čas; svojo interpretacijo Posvetitve pomladi zato doživljam tudi kot poklon Nižinskemu in njegovemu razvpitemu (ne)uspehu ob pariški premieri, ki je postala dinamični temelj razvoja modernega plesa v 20. stoletju.«
